»TISTI, KI NE BEREJO, ZMEROM MISLIJO, DA VSE VEJO."
Tone Partljič je pobudnik Bralne značke Slovenije. Napisal je veliko del za otroke,mladino in odrasle. Prav gotovo pa ga vsak Slovenec pozna po filmu Moja ata, socialistični kulak, za katerega je napisal scenarij.
Napisali ste veliko del. Katero je vaše najljubše delo?
Težko odgovorim. Vsa dela so moji otroci in vse želim imeti enako rad.
Tudi tiste, ki niso najboljši. No, vsekakor pa mi je še zmerom ljub Moj ata, socialistični kulak, scenarij za film Vdovstvo Karoline Žašler, knjige za otroke, zlasti Hotel sem prijeti sonce. A v resnici mi je najljubše delo, ki ga snujem … Sedaj je to nova komedija …
Kaj pravite na to,da se pišete Partljič vaša družina pa Partlič?
»Nemogoče je mogoče.« Župnik v Hočah pri Mariboru je mislil, da bi v moj priimek lahko spadal en j… Včasih smo namreč pisali tudi škatljica, svetiljka…
Še bolj nerodno je, da brat Franci svoj Partlič naglaša na ič, mene pa kličejo Partljič, s poudarkom na prvem a zlogu …
Kdo vam je dal idejo,da ste napisali scenarij filma Moj ata socialistični kulak? Kaj ste s to zgodbo hoteli povedati?
Da sem igro predelal v filmski scenarij, so me pregovorili režiser Matjaž Klopčič igralca … Seveda se nisem pustil dolgo prositi. Kaj sem hotel z zgodbo povedati? Da človek hoče vedno več… Da sanja, da bo kaj imel… A politika in razmere ga zmerom potisnejo nazaj… A dobri človeški odnosi v družini so važnejši kot posest ali politični spori …
V knjigi Hotel sem prijeti sonce ste opisali vaše dogodke in norčije iz otroštva. Kateri dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin?
No, vsi dogodki v knjigi so tisti, ki so se mi vtisnili v spomin. Kako sem vrgel ribico v blato, kako mi je padel sladoled na tla, kako sva z bratom kozo h kozlu peljala …
Zelo radi vidite,da otroci berejo. Ali ste zato postali pobudnik Bralne značke Slovenije?
Seveda, usodno je, ali človek bere ali ne… Tisti, ki ne berejo, zmerom mislijo, da vse vejo.
Približno koliko vaših knjig je bilo predlaganih za bralno značko? Katere knjige pa bi vi predlagali?
No, štiri knjige bi predlagal: Hotel sem prijeti sonce, Slišal sem kako trava rase, Dupleška mornarica, Maša in Tjaša. A imamo veliko dobrih knjig za mlade.
Kdaj ste se odločili, da boste postali pisatelj? Kdo vas je pri vaši odločitvi najbolj podpiral?
Že v osnovni šoli in na učiteljišču. Učiteljica slovenščine me je res spodbujala.
A saj tudi kukavice ne vprašamo, kdaj se je odločila kukati. Človek se za nekaj rodi. Eden za plezanje na gore, drugi za glasbo, nekateri za pisanje.
Koliko časa potrebujete, da napišete knjigo, in kaj vas navdihuje?
Knjigo napišem lahko v treh dnevih in nočeh. A lahko sem jo nosil v sebi, govoril stavke iz nje in jo v glavi pisal predtem več let. Sem pa en roman pisal en mesec, mučil pa sem se z načrti zanj kar 25 let.
Katera je vaša največja neuresničena želja? Ali bi se lahko uresničila?
Nisem uresničil svojih sanj, da bi študiral na univerzi. In da bi bil močan kot Tarzan, kar sem si želel še v šestem razredu.
Kakšen nasvet bi dali osnovnošolki, ki si želi postati igralka?
Naj z odločitvijo počaka do konca srednje šole. Naj gleda čimveč predstav in naj bere dramske teksta. Naj igra v dramskem krožku in deklamira pesmice.
Naj premišljuje, kaj nosi v sebi, a ne kaj na sebi.
Kaj najbolj cenite pri dobitniku Boršnikovega prstana za leto 2008, Aleksandru Valiču?
Njegovo ljubezen do slovenskega jezika, Primorske in partizanščino. Seveda
pa predvsem igralski talent, delo, studioznost in smisel za ljudski humor.
Kaj vam pomeni Ježkova nagrada za življenjsko delo?
Nagrada mi je prišla prav, da sem povrnil nekaj dolgov in da sem spoznal, da Slovenci vseeno cenijo svoje komediografe.
Kaj menite o Adiju Smolarju, ki je dobil letos Ježkovo nagrado?
Adi je en fejst fant.
Knjige katerega pisatelja vam največ pomenijo in zakaj?
Sem toliko star, da so se moje simpatije do pisateljev menjavale. Nekoč sem »norel« za Cankarjem. Potem je tu dramatika, Sofoklej, da o Shakespearu, Molieru, Gogolju na govorim, Danes dobro pišeta Jančar in Lainšček, v svetu pa Kirgizijec Ajtmatov in Finec Paasilinna.
Kdo je vaš najljubši pesnik za otroke in zakaj?
Tone Pavček, ker piše dobre pesmi. In Ervin Fritz v knjigi Vrane.
LUCIJA MEDVED, 8. B