Miklavžev sejem v Zgornjem trgu
Sveti Miklavž je v krščanstvu od 11. stoletja dalje v časteh kot velik priprošnjik in čudodelnik. Je namreč svetnik, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo preprostih kmečkih izb in v razkošne sobane mestnih hiš, nato pa spet izgine v temi noči.
Okrog Miklavža se je med vsemi svetniki zbralo največ legend, saj simbolizira darežljivost, ki je v Evropi dosegla vrh v Miklavževem obdarovanju otrok. Ne Božiček in ne dedek Mraz ga nista izpodrinila, saj so ljudje do tega pomočnika v stiski in čudodelnika ohranili posebno ljubezen.
(prirejeno po knjigi Damjana Ovsca Velika knjiga o praznikih)
Dobro se spominjam, da mi je v otroštvu ob pogledu na takšno nebo, stara mama pojasnila, da to nima opravka z nobeno fiziko, ampak da je nebo takšno, ker "Miklavž peče kekse."
No, ko človek zraste mu postane jasno, da kljub vsem dnevom, ki so imeli v preteklem letu rdeče nebo, Miklavž tega nikakor ne zmore sam, zato ima seveda pomočnike.
In ja, na naši šoli je v preteklem tednu kar mrgolelo njegovih pomočnikov in ko se je človek odpravil iz šole, ga je nos kar sam odpeljal po drugi poti - mimo gospodinjske učilnice, kjer so učenci več dni in v številnih skupinah pod budnim očesom gospe Gizele Gerenčer napekli še in še piškotov.
Iz neuradni virov se je izvedelo, da so porabili več kot 10 kilogramov moke, o sladkorju, jajcih in cimetu ni podatkov, zraven pa je bilo primešane prav gotovo veliko ustvarjalnosti, potrpežljivosti in predanosti delu, ki ne spadajo med šolske obveznosti, zato zanje tudi ni ocen in ne merske enote, s katero bi jih izmerili.
S pomočjo gospe Aleksandre Romih Šmid in gospoda Iva Brodeja so sladkosti našle prostorček v ličnih škatlicah in prikupno pobarvanih skodelicah.
Vse to so lahko Miklavž oz. njegovi šentjurski namestniki kupili v soboto, 3. 12., v Zgornjem trgu, kjer je ponosno stala stojnica z izdelki učencev naše šole.
Vse pohvale učencem, gospe Gizeli Gerenčer, gospe Aleksandri Romih Šmid in gospodu Ivu Brodeju.